Uroš Šoštarič, Klemen Korošec, Marko Frank

Priročnik je namenjen vsem udeležencem srečanj aerozaprege z namenom povečanja varnosti in pomoč organizatorjem pri organizaciji srečanj aerozaprege. S tem priročnikom bodo srečanja uspešnejša in varnejša.

Vsi modelarji morajo imeti veljavno zavarovanje proti tretji osebi in letijo na lastno odgovornost. Organizator ne odgovarja za povzročeno škodo udeležencev srečanja aerozaprege.

VSEBUJE

1. PRIREDITVENI PROSTOR

2. KONTROLOR LETENJA

3. PRAVILA AKTIVNOSTI PILOTOV JADRALNIH LETAL

4. PRAVILA AKTIVNOSTI PILOTOV VLEČNIH LETAL

5. NAVODILA ORGANIZATORJEM

6. UREDITEV PRIREDITVENEGA PROSTORA

1. PRIREDITVENI PROSTOR

1.1. Vzletna pristajalna steza »VPS«

Steza (asfaltna ali travnata) mora biti skrbno urejena in pokošena, da omogoča nemoteno manevriranje modelov letal. V bližini steze, predvsem v smeri vzletanja in pristajanja naj ne bo ovir kot so drevesa ali grmovje ter ostalih objektov. Zaželeno je, da teren omogoča zasilno pristajanje brez večje škode na modelu tudi v bližini »VPS«, oziroma, da se zagotovi dodatna vzporedna steza, katera omogoča pristajanje modelov. Minimalne dimenzije »VPS« in dodatne steze naj bodo 120x10m. Dodatna steza je namenjena predvsem pristajanju v primeru zasedenosti glavne »VPS«.

1.2. Območje »varna cona«

Širina območja naj bo 5m vzporedno ob »VPS«. Območje naj bo ustrezno urejeno in pokošeno. Na tem območju se ne nahaja nihče, razen modelarjev kateri so v fazi vzletanja ali pristajanja. Tu se zadržuje tudi kontrolor letenje in morebitni pomočniki modelarja Za povečanje varnosti je obvezna uporaba zaščitne ograje (nizke) ali opozorilnega traku na tleh med območji: »VPS«, »varne cone« in »prostorom za modelarje«.

1.3. Prostor »kontrolorja letenja«

Se nahaja v območju »varna cona«, najbolje čim bližje prostoru »za pilote«. Le ta je vidno označen , ustrezno urejen in pokošen.

1.4. Prostor »za pilote«

Na meji med območjem »varna cona« in »modelarji« je predviden »prostor za pilote«, kateri so v zraku. Prostor je določen z vidika lažje komunikacije pilotov med seboj in lažjega nadzora pilotov, kateri so v zraku. Prostor naj bo na tleh označen s trakom iz treh strani. (stranica proti stezi je brez traku), urejen in pokošen. Velikost prostora naj bo cca 10x10m. Prostor naj bo čim bližje točki vzletanja tistega dne. »Prostor kontrolorja« in »prostor za pilota« naj bosta drug ob drugem.

1.5. Prostor »za vrsto«

Poleg prostora »za pilote« naj se formira ravna vrsta jadralnih letal, ki so namenjena v zrak. Namen tega je red in hitrejši pregled nad dogajanjem na tleh za »kontrolorja letenja«. Prostor »za vrsto« naj bo pravokoten na »VPS« in naj sega preko »varne cone« do »prostora za modelarje«. Širina naj bo 7-10m, označeno s talnim trakom in ustrezno urejen ter pokošen.

1.6. Območje »modelarji«

Na tem območju se nahajajo samo modelarji in modeli letal, ki se pripravljajo na letenje. Vlečni modeli so ločeni od jadralnih modelov kot je to razvidno iz priložene skice. Med obema prostoroma je čakalna vrsta za vzlet. Območje naj bo urejeno in pokošeno.

1.7. Območje »gledalci«

Je namenjeno gledalcem, avtomobilom, neaktivnim modelarjem. Otroci in ostali družinski člani se lahko zadržujejo samo v območju »gledalci«. Domače živali morajo biti pod nadzorom lastnika.

2. KONTROLOR LETENJA

2.1. Namen

»Kontrolorja letenja« je potrebno jemati kot dobrega moža, ki nam pomaga pri manevriranju in dajanju informacij v zraku, medtem, ko se mi ukvarjamo z letenjem.

Namen je večja varnost udeležencev prireditve in jasen pregled nad dogodki ter preprečevanje nesreč. Kontrolor mora zagotoviti nemoteno odvijanje prometa na »VPS«.

2.2. Kdo je lahko »kontrolor letenja«

To je lahko vsakdo, ki ima nekaj smisla za vodenje, znanje letenja, je v celoti seznanjen s tem priročnikom in ga določi prireditelj pred pričetkom prireditve. Pomembno je tudi, da glasno in razumljivo daje napotke pilotom, je odločen in zna ukrepati v nujnih situacijah. Zavedati se mora tudi, da ima veliko odgovornost.

2.3. Prepoznavnost

Pred pričetkom prireditve se določi osebo, ki bo kontrolor letenja (lahko ima tudi več njih, da se izmenjujejo). Obvezna je jasna oznaka osebe, najbolje s svetlečim brezrokavnikom z napisom »kontrolor letenja«.

2.4. Prostor na prireditvi

»Kontrolor letenja« se nahaja vmes med prostorom »za pilote« in »VPS«.

2.5. Naloge »kontrolorja letenja«

2.5.1. V celoti mora poznati navodila, ki so podana na brifingu pred pričetkom prireditve.

2.5.2. V celoti mora biti seznanjen s tem priročnikom.

2.5.3. Skrbeti mora za red na »VPS« in v območju ob »VPS«.

2.5.4. Stalno mora komunicirati s piloti, kateri so v zraku, v fazi vzletanja ali pristajanja, zato mora biti vedno v bližini. Zagotovi komunikacijo med motornim in jadralnim pilotom v času vzleta in skupnega letenja. Določi mesto vzleta in pristanka v primeru, da sta na razpolago dve stezi.

2.5.5. Z enostavnim glasovnim izražanjem daje navodila, opozorila in informacije o dogajanju na stezi in v zraku.

2.5.6. V primeru bližine pravega letališča vodi komunikacijo z upravnikom letališča in se dogovarja o režimu letenja ter koordinira skupno letenje.

2.5.7. Kontrolor uporablja izraze:

  • »prosto na stezo« (pilota se postavita na stezo in pripravita za polet, zaželjen je pomočnik pilotoma),
  • »pripravljena« (kontrolor preveri zračni prostor, »VPS« in pripravljenost obeh pilotov),
  • »prosto poletanje« (poda dovoljenje za polet),
  • »prosto za pristanek« (poda dovoljenje za pristanek),
  • »izprazni stezo« (nemudoma pilot odstrani model iz VPS).

3. PRAVILA AKTIVNOSTI PILOTOV JADRALNIH LETAL

3.1. Pripravljanje na polet

Modelar se pripravi v območju »modelarji« in postavi svoj model v vrsto, kjer počaka na prosto vlečno letalo in navodila kontrolorja. Model in modelar morata ob prihodu na steze že pripravljena za letenje, da z morebitnimi pripravami ne ovirata prometa na »VPS«. Modelar ima lahko svojega pomočnika.

3.2. Vzletanje

Modela, ki dobi dovoljenje » prosto na stezo«, se v čim krajšem času postavi na stezo in izvede potrebno za vleko lahko s pomočjo pomočnika. Z ukazom »prosto za poletanje« poletita. Pomočnik odstrani morebitni pomožni voziček in tem podobne pripomočke.

3.3. Letenje

Modelar, ki je opravil fazo vzletanja in odpenjanja se v čim krajšem času premakne v prostor »za pilote« od kjer nadaljuje z letenjem. Med vleko pilota stojita skupaj in komunicirata o hitrosti, kotu vzpona…. Letenje izvaja na območju, ki je za to določeno in opazuje samo svoj model, da ne pride do zamenjave z drugim modelom. Če želi modelar izvajati akrobacije in nizke prelete nad »VPS« mora pridobiti dovoljenje kontrolorja letenje. V vsakem primeru se ne sme leteti na ljudmi, pravilno parkiranimi vozili in ostalimi objekti.

3.4. Pristajanje

Modelar se počasi približa območju, katero je določeno za končno spuščanje (zadnjih 100v.m.) in o tem, da je prišel v cono obvesti »kontrolorja letenja« z vzklikom »cona« in mu tudi pove koliko časa ima še do pristanka (npr: 3 kroge, 1min,...). Kontrolor mu dodeli zaporedno številko pristanka in stezo pristanka. V tem območju modelar ne izvaja ostrih manevrov, ampak samo kroži in se pripravlja na pristanek. V primeru dveh »VPS«, kontrolor dodeli stezo za pristanek.

3.5. Pristanek

Po končanem spuščanju, ko modelar oceni, da se mora usmeriti v pristanek, obvesti kontrolorja letenja z vzklikom »pristajam«. Ta mu s potrditvijo odobri pristanek. V nasprotnem primeru pilot izvede izven letališki pristanek. Ko pristane mora v najkrajšem času in varno umakniti model (izklop RV naprave in urejanja modela se ne vrši na »VPS«), ko mu to odobri kontrolor. Nato se vrne v območje »modelarji« ali se postavi v vrsto za novi let.

3.6. Zasilni pristanek

Če pilot ugotovi, da bo moral zaradi nenadnih okoliščin opraviti izven letališki pristanek o tem obvesti kontrolorja, ki ga potem še posebno spremlja in mu pomaga.

4. PRAVILA AKTIVNOSTI PILOTOV VLEČNIH LETAL

4.1. Pripravljanje na polet

Modelar se pripravi v območju »modelarji« in postavi svoj model v vrsto, kjer počaka na prostega jadralca. Model in modelar morata biti že pripravljena.

4.2. Vzletanje

Modela, ki dobi dovoljenje » prosto na stezo«, se v čim krajšem času postavi na stezo in izvede potrebno za vleko. Z ukazom »prosto za poletanje« poletita.

4.3. Letenje

Modelar, ki je opravil fazo vzletanja in odpenjanja se v čim krajšem času premakne v »prostor za pilote« od kjer nadaljuje z letenjem. Med vleko pilota stojita skupaj in komunicirata o hitrosti, kotu vzpona…. Letenje izvaja na območju, ki je za to določeno in naj bo pozoren, da opazuje samo svoj model, da ne pride do zamenjave z drugim modelom. Za izvajanje akrobacij mora pridobiti dovoljenje »kontrolorja letenja«.

4.4. Pristajanje

Modelar se približa območju, ki je določeno za končno spuščanje (zadnjih 100v.m.) in o tem, da je prišel v cono obvesti kontrolorja letenja. Kontrolor mu dodeli zaporedno številko pristanka in stezo pristanka. V tem območju modelar ne izvaja ostri manevrov, ampak samo kroži in se pripravlja na pristanek.

4.5. Pristanek

Po končanem spuščanju se mora usmeriti v pristanek, obvesti kontrolorja letenja z vzklikom »pristajam«. Ta mu s potrditvijo odobri pristanek. V nasprotnem primeru pilot počaka na prosti pristanek. Pri pristanku imajo prednost jadralna letala. Ko pristane se mora v najkrajšem času pripraviti na novi polet ali se umakniti v cono »modelarji«.

4.6. Posebnosti

Zaradi specifike letenja pilotov vlečnih letal je zelo pomembna stalna komunikacija z »kontrolorjem letenja«. Zaradi tega so tudi večino časa ob »VPS« in ne v »prostoru za pilote«, vendar vedno zelo blizu zaradi komunikacije.

4.7. Zasilni pristanek

Če pilot ugotovi, da bo moral zaradi nenadnih okoliščin opraviti nujen pristanek o tem obvesti kontrolorja, ki ga potem še posebno spremlja in mu pomaga. Ob odpovedi motorja ima le ta model prednost pred ostalimi na pristanku.

4.8. Ostalo

Ker vlečna letala s prižganim motorjem povzročajo hrup, naj se le ta čim manj časa zadržujejo v bližini kontrolorja oz. pilotov ki so v zraku, ker s tem otežujejo komunikacijo. Prepovedano je kakršno koli nastavljanje motorjev v sami bližini »VPS«.

5. NAVODILA ORGANIZATORJEM

Navodila so namenjena vsem organizatorjem kot pripomoček za lažjo organizacijo samega srečanja aerozaprege. Imajo namen poenotenja organizacije srečanj aerozaprege in s tem povečati varnost udeležencev kot tudi omogočiti prijetnejše letenje in druženje udeležencev.

5.1. Razpis srečanja

Organizator mora vsaj dva tedna pred dnevom srečanja objaviti razpis (skladno z letnim koledarjem) in ga razposlati na vse naslove kateri so v skupini »aerozaprega«.

Razpis naj vsebuje:

  • naziv organizatorja,
  • datum in kraj srečanja,
  • uro pričetka in dnevni terminski plan,
  • kontaktno osebo,
  • datum za oddajo prijav,
  • datum do katerega se srečanje odpove ali prestavi na rezervni termin,
  • pogoji zavarovanja modelarjev,
  • možnost prehrane in pijače ter prenočišča,
  • zračni posnetek letališča, kjer se srečanje odvija z vrisano ureditvijo prostora,
  • pot prihoda na kraj srečanja ali GPS koordinate mesta prireditve.

5.2. Brifing

Pred pričetkom srečanja organizator skliče vse udeležence in jim pojasni potek srečanja tekom celotnega dne.

Brifing naj vsebuje:

  • pozdrav udeležencev,
  • kratek terminski opis in namen srečanja,
  • vremensko situacijo,
  • opis samega letališča in širšega prostora,
  • opis režima letenja (opis »VPS«, prostora in smeri letenje, opozori na možnost pravih letal, gibanja udeležencev, razporeditev modelov, »kontrolorjev letenja«, obiskovalcev…),
  • možnost jedače in pijače ter prenočitve ter mesta za to,
  • organizator javno izobesi priročnik in skico ureditve prireditvenega prostora ter opozori na kontrolo kanalov in vpisni list udeležencev.

5.3. Prireditveni prostor

Glej 1. in 6. točko tega priročnika.

5.4. Kontrola kanalov in zavarovanja

Na vidnem mestu je potrebno namestiti tablo za evidenco kanalov in seznam kjer se vpišejo vsi udeleženci srečanja. Organizator preveri ustreznost in veljavnost zavarovalne police.

5.5. Prehrana in druženje

Organizator na svojo željo poskrbi za prehrano in pijačo udeležencev, za kar uredi primeren prostor za druženje in zagotovi WC. V primeru, da srečanje traja več dni, organizator udeležencem lahko ponudi možnost prenočišča.

6. UREDITEV PRIREDITVENEGA PROSTORA

6.1. Ureditev v primeru ene »VPS«

6.2. Ureditev v primeru dveh »VPS«

Kranj, 17.10.2010

Sestavili: Uroš Šoštarič, Klemen Korošec, Marko Frank