Verzija: 3.32

Izdano: 29. 1. 2010

Avtor: R. Mäder (Prevod angleške verzije, Matej Rozman)



Kazalo


1. DEFINICIJA LETENJA PO TRIKOTNIKU Z MAKETO JADRALNEGA LETALA

1.1 Namen in cilj

1.2 Splošna pravila

2. MODEL JADRALNEGA LETALA IN TEHNIČNA OPREMA

2.1 Definicija makete jadralnega modela

2.2 Specifikacija makete jadralnega modela

2.3 Število modelov na tekmovalca

2.4 Navigacija / Logiranje

3. LETALNO PODROČJE

4. ORGANIZACIJA TEKMOVANJA

4.1 Splošna pravila

4.2 Potek letenja

5. NALOGE IN TOČKOVANJE

5.1 Priprava na let

5.2 Naloga in čas letenja

5.3 Točkovanje

5.4 Vmesni rezultati in končni rezultati

Pravila za dodeljevanje točk na tekmovanjih v letenju trikotnikov

 


1. DEFINICIJA LETENJA PO TRIKOTNIKU Z MAKETO JADRALNEGA LETALA

1.1 Namen in cilj

Tovrstno tekmovanje pomeni nov izziv za pilote maket jadralnih modelov. Po končani aero zapregi na željeno višino lahko tekmovalec prične z nalogo, ki ne sme biti višja od 500 m nad štartno višino in potem odleteti čim več krogov s čim višjo hitrostjo okoli virtualnega trikotnika z obsegom okoli 2,4 km s časovno omejitvijo 30 minut. Z namenom povečanja atraktivnosti, bo en turnus označen kot »samo en krog« oziroma hitrostni prelet; vsi tekmovalci bodo odleteli točno en krog z najvišjo možno hitrostjo. 
Osnovna ideja tekmovanja je:

  • velika stopnja aktivnosti (aero zaprege, pristanki, veliko število modelov v zraku v istem času)
  • vsak tekmovalec mora preživeti čim več časa »v zraku« v tekmovanju
  • atraktivno letenje (nizki, hitri mimo leti in leteti čez štartno linijo)
  • široka paleta taktičnih odločitev, ki jih tekmovalec lahko sprejme
  • timsko delo tekmovalca in navigatorja
  • razvoj letalnih sposobnosti modelarjev kot tudi performans modelov
  • pregleden in enostaven pravilnik tekmovanja
  • enostavna organizacija tekmovanja z zelo malo zunanje pomoči

1.2 Splošna pravila

Za izvedbo tekmovanja se uporablja satelitska navigacija s prenosom podatkov iz modela do tekmovalca. Tako se lahko z uporabo logerja in GPS sprejemnika določi položaj modela med letom in se ga lahko kadarkoli preveri. To poenostavi tako naloge letenja kot tudi samo točkovanje.
Vsak tekmovalec mora uporabljati opremo kompatibilno s sistemom, ki je komercialno dostopen, tj. »Skynavigator Verzija 3« s programsko opremo verzije 1.5.4.1.
Ta oprema mora zagotoviti takoj po letu naslednje informacije:

  • štartni čas- začetna višina naloge
  • začetna hitrost naloge
  • čas letenja (merjeno od trenutka, ko tekmovalec prečka štartno linijo do trenutka, ko je zaključen zadnji trikotnik)
  • število zaključenih trikotnikov
  • hitrost, s katero so bili trikotniki odleteni

Dodatno temu, mora programska oprema generirati kodo. Ta koda je generirana iz prej naštetih podatkov in zagotavlja, da ni nobenih napak pri vnašanju teh informaciji iz dlančnikov in prenosnih računalnikov v računalnik, ki se uporablja za računanje rezultatov.
Za vsak model je dovoljena le ena frekvenca, ki prenaša podatke po radijski vezi iz modela k tekmovalcu. Število podatkov in njihova uporaba je neomejena, kot tudi variometri in telemetrija, dokler niso izpolnjeni zgornji pogoji.

 

2. MODEL JADRALNEGA LETALA IN TEHNIČNA OPREMA

2.1 Definicija makete jadralnega modela

Za tovrstno tekmovanje se lahko uporabljajo vse makete jadralnih letal, ki ustrezajo specifikacijam v poglavju 2.2.

2.2 Specifikacija makete jadralnega modela

Princip: Pravo jadralno letalo mora biti jasno prepoznavno. Vsak tekmovalec določi merilo njegovega modela, pri čemer model ne sme biti večji kot v merilu 1:3.
Naslednji parametri morajo biti vračunani v relaciji med razmerjem merila modela, ki ga navede tekmovalec; mora biti maketa z dovoljenimi odstopanji:

Vrednost

Maksimalna razlika

v mm na modelu

Pripomba
Širina trupa 15 mm Merjeno na najširši točki na trupu
Višina trupa 15 mm Merjeno na najvišji točki na trupu
Globina krila 15 mm Merjeno pri karmanu krila, z navidezno linijo od zadnjega roba krila do prednjega roba krila oziroma karmana na trupu
Razpon kril 100 mm Število trapezoidov na krilu mora odgovarjati številu glede na pravo letaloZaključek krila mora biti optično podoben pravemu

 

Sicer se izdelava modelov ne ocenjuje, vendar mora vsak tekmovalec dokazati, da je njegov model skladen z zgornjimi odstopanji. Za to se lahko uporabi risba s trojnim pogledom s kotirano višino in širino trupa, razponom kril in pa globino krila. Upoštevajo se samo podatki, ki jih podajajo proizvajalci pravih letal.

Teža modela je omejena na 115g/dm2 krilne obremenitve. To velja za modele grajene v merilu 1/3, za manjše modele se uporabljajo korekturni faktor. Za ugotovitev površine modela se uporabi podatek proizvajalca originalnega letala in se deli s kvadratom merila modela.
Na spletni strani http://www.gps-eurocup.ch boste našli nekaj primerov podatkov za najbolj pogoste tipe jadralnih letal.
V nobenem primeru na tekmovanju model ne sme preseči teže, ki se izračunana po naslednji enačbi:
Maksimalna teža = 11,5 površina pravega letala/(((kvadrat merila modela/9)-1)/1,2)+1)/9
Vodja tekmovanja odredi tehtanje vsakega modela pred hitrostnim preletom. Tekmovalci, ki uporabljajo model z večjo krilno obremenitvijo kot je dovoljena, so diskvalificirani iz nadaljnjega tekmovanja.

2.3 Število modelov na tekmovalca

Med tekmovanjem lahko vsak tekmovalec uporablja največ dva modela. Modela sta označena kot A-model in B-model ter morata imeti unikatno identifikacijo (npr.: S5-xxxx). Oznake morajo biti zabeležene na ocenjevalnih listih in za vsak let mora tekmovalec označiti model, ki ga je uporabil. Model, ki je bil uporabljen za hitrostni prelet, mora biti uporabljen v vsaj še enem drugem turnusu, ki ni hitrosti. Če temu ni tako, bo hitrostni turnus točkovan z nič točkami.Menjava, dodajanje ali odstranjevanje delov (npr. turbolatorji, zaključki kril…) iz ali na krila med tekmovanjem ni dovoljeno. V nasprotnem primeru je tekmovalec diskvalificiran iz nadaljnjega tekmovanja. Dodajanje uteži v model je dovoljeno, dokler je model skladen s pravili v poglavju 2.2.

2.4 Navigacija / Logiranje

Navigacija med letom se izvaja s sistemom, ki je kompatibilen s »Skynavigator Verzija3«, programska izdaja 1.5.4.1. Ta sistem pošilja GPS podatke najmanj dvakrat na sekundo iz modela tekmovalcu in njegovemu navigatorju in izpolnjuje naslednje pogoje:

  • izvajanje letenja (število preletenih trikotnikov, vstopna višina, povprečna hitrost preletenih trikotnikov) mora biti čitljiva takoj po pristanku z uporabo sprejemniške opreme navigatorja
  • dodatno, v vsakem modelu mora biti loger sposoben generirati IGC kompatibilno datoteko za točkovanje leta. Kot alternativa se lahko logiranje izvaja tudi na dlančnik
  • povezava GPS sprejemnika z oddajnikom tekmovalca ni dovoljena
  • dovoljene frekvenca GPS oddajnikov v modelih morajo biti med 433.875 in 434.650 Mhz. Frekvence morajo biti izbirljive v 25 kHz rastru, da ne pride do motenj med tekmovalci, ki letijo v istem času


3. LETALNO PODROČJE

Letalno področje z virtualnim trikotnikom zgleda takole:

Letalni prikotnik
V in v bližini trikotnika ne sme biti nobenih ovir. Štartno ciljna linija mora biti na enem koncu vzletno-pristajalne steze.
Zaradi varnosti lahko vodja tekmovanja definira področja, ki se jih ne sme preleteti pod 40 m višine. Ta višina je lahko tudi večja in jo določi vodja tekmovanja. V primeru, da tekmovalec tega ne upošteva, se ta let točkuje z nič točkami.

4. ORGANIZACIJA TEKMOVANJA

4.1 Splošna pravila

4.1.1 Organizator tekmovanja

Organizator tekmovanja mora zagotoviti naslednje osebe:

  • vodja tekmovanja: odgovoren za celotno tekmovanje
  • kontrolor letenja: odgovoren za koordinacijo poletov, pristankov in tehta vsake model. Vsak tekmovalec, ki konča z nalogo, mora najaviti pristanek. Kontrolor letenja bo tudi potrdil pravilno pristajalno proceduro (glej 5.4.2) na njegovem kontrolnem listu, razen za hitrostni prelet, kjer ni točkovanja za pristajanje
  • kontrolor ocenjevanja: odgovoren za vnos rezultatov nalog in najavljanje vmesnih in končnih rezultatov
  • žirija: tri osebe, ki dobro poznajo pravila tekmovanja in so sposobne odločati v primerih, ko se porajajo kakšni dvomi ali težave. Člani žirije so lahko tudi piloti, ampak morajo biti zamenjani v primeru, da so sami kakorkoli udeleženi v morebitni spor. Člane žirije se izbere na sestanku pred pričetkom tekmovanja

4.1.2 Tekmovalec, navigator, pomočnik

Udeleženci tekmovanja so razdeljeni v skupine po dva. Vsako skupino sestavljata dva tekmovalca, tekmovalec »X« in tekmovalec »Y«. Takšna skupina se smatra kot ekipa »navigator/pilot«. Kadarkoli X leti, je Y  njegov navigator in obratno.
Za pripravo na let lahko vsak tekmovalec uporabi dodatnega pomočnika. Ta pomočnik lahko pripravi model za vleko. Takoj, ko model vzleti, mora pomočnik zapustiti vzletno/pristajalno stezo in ne sme stati v območju rezerviranem za tekmovalce. V vsakem trenutku lahko samo tekmovalec osebno upravlja z oddajnikom in svojim modelom.
V primeru, da je število tekmovalcev liho, lahko en tekmovalec izbere svojega navigatorja, ki ne sodeluje v tekmovanju. Ta tekmovalec bo nato začel kot prvi pilot v vseh turnusih. Vodja tekmovanja bo kontroliral njegovo aero zaprego – ponovni let je možen, če iz kakršnegakoli razloga model ne doseže vsaj 500 metrov višine nad zemljo.
Če kateri od tekmovalcev zaradi kakršnegakoli razloga ne more več sodelovati, velja zgornje pravilo. Tekmovalec, ki ne leti več, je še vedno lahko navigator svojemu partnerju, ampak mora začeti kot prvi v vseh naslednjih turnusih.
Če je bilo število tekmovalcev liho preden je kdorkoli dostopil, potem tekmovalca, ki sta sama tvorita novo ekipo. Še vedno lahko uporabita svoje prvotne navigatorje, ampak v vsakem primeru si morata deliti enako frekvenco, ki jo uporablja Skynavigator in GPS.
Tekmovalec, ki oznani, da ne bo več sodeloval, mora to sporočiti vodji tekmovanja osebno. Vodja tekmovanja bo nato reorganiziral frekvence, ki jih uporabljajo tekmovalci za navigacijo.

4.1.3 Frekvenčna kontrola radijsko vodenih sistemov za modele

Uporabljajo se lahko samo frekvence, ki so legalne pri lokalnih oblasteh (Švica: BAKOM…). Vodja tekmovanja je odgovoren za pravilno kontrolo frekvenc in zagotavlja, da je raster med kanali večji kot 10kHz kadarkoli je to mogoče. Priporočena je tudi kontrola uporabljenih frekvenc s skeniranjem frekvenčnega pasu s primerno opremo.

4.1.4 Frekvenčna kontrola navigacijskega sistema

Vodja tekmovanja dodeli frekvence, ki se bodo uporabljale v vsaki pilot/navigator skupini. Tekmovalci so odgovorni za uporabo samo dodeljenih frekvenc in priporočeno je, da se to naredi na »principu štirih oči«: tekmovalec X preveri nastavitve svojega partnerja, tekmovalca Y in obratno.
Kadarkoli med tekmovanjem je dovoljena samo ena frekvenca za navigacijo na ekipo tekmovalec/navigator. Tekmovalec, ki izbere navigatorja, ki ne tekmuje, mora pridobiti frekvenco, ki jo uporablja drug tekmovalec, ki tekmuje sam
Uporaba frekvence, ki ni odobrena s strani vodje tekmovanja se takoj kaznuje z diskvalifikacijo tekmovalca iz nadaljnjega tekmovanja.

4.2 Potek letenja

4.2.1 Opis tekmovanja

RCS-GPS tekmovanje je sestavljeno iz najmanj štirih turnusov, eden od teh mora biti hitrostni prelet. Če je mogoče izvesti več kot štiri turnuse, potem se najslabši turnus vsakega tekmovalca briše za izračun končnega rezultata.

4.2.2 Opredelitev turnusa

V vsakem turnusu vsak v ekipi tekmovalec/navigator naredi en let in enkrat navigira. Za tekmovalca, ki leti nalogo sestavlja en ali več poizkusov, ki morajo biti v skladu s pravili v točki 4.2.3 in jim sledi uradni let.

4.2.3 Opredelitev poizkusa

Poizkus se začne z vzletom modela. Poizkus je opravljen, ko jadralni model s pomočjo vlečnega modela doseže vsaj 500 metrov višine ali več nad zemljo.

4.2.4 Ponovitev poizkusa

Poizkus se lahko ponovi, če ne more biti dokončan. V primeru, da je bila aero zaprega zaradi kakršnega koli razloga prekinjena ali motena pod 500 metri višine nad zemljo. Omejitve števila poizkusov ni in se lahko ponavljajo vse dokler je odprto časovno okno. Po prvem poizkusu se na modelu ne sme ničesar spreminjati. To velja tako za mehanske kot elektronske komponente na modelu in navigaciji.Tekmovalci, ki želijo ponavljati njihov poizkus, morajo to najaviti vodji letenja največ 15 sekund po prekinitvi aero zaprege. Model mora pristati v 4-ih minutah in mora biti takoj postavljen na konec letalne linije po pristanku.

4.2.5 Opredelitev uradnega leta

Kadar je poizkus opravljen, mora tekmovalec začeti uradni let s prečkanjem štartne linije največ 500 metrov nad zemljo. Če tekmovalec prečka štartno linijo z višino več kot 500 metrov, bo kaznovan z odbitkom, ali lahko ponovno prečka štartno linijo pod 500 metrov. Vsak tekmovalec lahko pravi samo en uradni let v turnusu.

5. NALOGE IN TOČKOVANJE

5.1 Priprava na let

Vodja tekmovanja določi čas začetka in konca turnusa (časovno okno) in to pove vsem tekmovalcem na brifingu. Vsak tekmovalec mora prečkati štartno linijo v času, ki ga definira to časovno okno. Leti, ki se začnejo, ko je časovno okno zaprto, niso veljavni. Velikost časovnega okna za standardni let se izračuna po naslednji enačbi:

Časovno okno turnusa = (število tekmovalcev * 2) + 30 minut
Za hitrostni prelet je časovno okno izračunano takole:
Časovno okno turnusa = (število pilotov * 3)
Pet minut pred pričetkom turnusa so vsi tekmovalci z modeli pripravljeni na vzlet. Modeli so poravnani na začetku steze in pripravljeni na vleko. Navigatorji morajo vklopiti in testirali GPS sprejemnike.

5.2 Naloga in čas letenja

Obstajata dve vrsti turnusov:
a) En turnus v tekmovanju je označen kot hitrostni prelet. Naloga tekmovalca je odleteti točno en trikotnik z maksimalno možno hitrostjo. Vodja tekmovanja določi število takšnih turnusov glede na vremenske pogoje.
b) V vseh drugih turnusih je naloga tekmovalnega leta leteti okoli definiranega trikotnika čim večkrat kolikor je mogoče v 30 minutah. Smer letenja je vedno proti uri. 30 minutni čas letenja se prične s prečkanjem štartne linije. Tekmovalec mora pristati s svojim modelom najkasneje 5 minut po končanem letu.

5.3 Točkovanje

Rezultat je izračuna iz števila končanih trikotnikov in pristanka. V primeru, da tekmovalec prečka štartno linijo previsoko ali prehitro, se mu dodelijo kazenske točke, ki so odbite od rezultata.


5.3.1 Točkovanje po trikotniku

Vsak tekmovalec dobi 200 točk za končan trikotnik. Če je več tekmovalcev v skupini, ki imajo enako število trikotnikov, se točke zadnjega trikotnika razdelijo po naslednjem ključu:

  • tekmovalec z najvišjo povprečno hitrostjo v celem letu dobi 200 točk
  • tekmovalec z najnižjo povprečno hitrostjo dobi 100 točk
  • vsi ostali tekmovalci dobijo točke med 100 in 200, glede na njihovo relativno hitrost glede na najhitrejšega v skupini

To pravilo prav tako velja v turnusih, ki so označeni kot hitrostni prelet, kjer vsak tekmovalec naredi točno en krog.

5.3.2 Točkovanje pristanka

Za hitrostni turnus se ne podeljujejo točke za pristanek.Za vse ostale turnuse dobi tekmovalec 300 točk v primeru, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • prva točka dotika modela mora biti v za pristajanje določenem področju. Samo glavno kolo se šteje za določitev točke prvega dotika.
  • točka, kjer se model ustavi mora biti prav tako na tem območju. Glavno in zadnje kolo se štejeta za določitev tega kriterija.
  • model mora pristati kot pravi: če ima originalno letalo pristajalno podvozje, potem mora model pristati z izvlečenim podvozjem. Pristajalno kolo se ne sme zložiti ali kakorkoli skriti med pristajanjem.

Če katerikoli od teh pogojev ni izpolnjen, je tekmovalcu dodeljenih 100 točk za pristanek. V primeru, da tekmovalec ne izpolnjuje več kot en pogoj ali v primeru, da model izgubi kakšen del ali da tekmovalec pristane v nasprotni smeri, ki jo določi vodja letenja, potem dobi za pristanek nič točk. V primeru, da izvlečeno podvozje zataji med pristankom ali ne gre ven, potem je pristanek točkovanj s 100 točkami, ob predvidevanju, da sta ostala dva pogoja izpolnjena. 
V primeru, da vodja letenja zaradi zagotavljanja varnosti tekmovalcu odredi pristanek z njegovim modelom izven pristajalnega območja, se smatra, da sta pogoja prvega dotika in točke zaustavitve modela izpolnjena.

5.3.3 Kazenske točke

V primeru, da tekmovalec z modelom prečka štartno linijo več kot 500 metrov nad zemljo ali s hitrostjo več kot 100 km/h, potem se tekmovalcu dodelijo kazenske točke po naslednji enačbi:
50 točk + (višina – 500) * 2 točke + 2 * (hitrost – 120)Te kazenske točke se nato odštejejo od veljavnega leta.

5.3.4 Točkovanje

Po vsakem končanem turnusu se opravi vrednotenje vseh letov. Vrednotenje je normalizirano na 1000, kar pomeni:

  • Tekmovalec z maksimalnim številom točk v turnusu dobi 1000 točk
  • Vsem ostalim tekmovalcem se izračunajo točke v razmerju z njihovimi rezultati relativno glede na zmagovalca turnusa

Rezultat = (točke tekmovalca * 1000) / (točke zmagovalca turnusa)

Za vsak turnus se naredi seznam rezultatov na osnovi 1000 točk. To pomeni, da bo tekmovalec z največ točkami (končano število trikotnikov + pristanek - kazenske točke) dobil 1000 točk.

Program za vrednotenje avtomatsko razdeli tekmovalce v skupine glede na njihov štartni čas. V eni skupini ni več kot 20 minut razlike v štartnem času. Tako se zagotovi, da imajo vsi tekmovalci v skupini enake vremenske pogoje.

Zmagovalec v skupini, kjer je bilo odletenih večje število trikotnikov, dobi 1000 točk. Vsi ostali tekmovalci v tej skupini dobijo točke po naslednjem ključu:

Vrednotenje = (točke * 1000) / (točke zmagovalca)

Najboljši tekmovalec v skupini, ki je opravil drugo največjo število krogov dobi 950 točk. Vsi ostali tekmovalci v skupini dobijo točke po naslednjem ključu:

Vrednotenje = (točke * 950) / (točke zmagovalca v skupini)

Vse ostale skupine, ki nastanejo zaradi časovne razlike v štartnih časih so tretirane na enak način:

Vrednotenje v skupini n = (točke * (n-1) * 50)) / (točke zmagovalca v skupini n)

5.4 Vmesni rezultati in končni rezultati

Vodja tekmovanja sestavi vmesne rezultate takoj po vsakem končanem turnusu. Vsota vseh turnusov, da končni rezultat tekmovalca. Če je bilo izvedenih vsaj 5 ali več turnusov, se najslabši turnus vsakega tekmovalca briše iz končnega rezultata.

 

 

Pravila za dodeljevanje točk na tekmovanjih v letenju trikotnikov

Verzija: 2.0

Izdano: 18. 1. 2009

Avtor: R. Mäder (Prevod angleške verzije, Matej Rozman)


Tekmovanje v letenju trikotnika se točkuje za GPS-EuroCup, če je vsaj 10 tekmovalcev zaključijo tri ali več turnusov po pravilniku RCS-GPS. Tekmovanje mora biti najavljeno na spletni strani:http://www.gps-eurocup.ch .
Vsak tekmovalec dobi točke glede na uvrstitev v GPS-EuroCup tekmovanju po naslednjih pravilih:
- zmagovalec tekmovanja dobi 1000 točk,

- točke vseh ostalih tekmovalec se izračunajo po naslednji enačbi:
Točke tekmovalca = (točke tekmovalca iz tekmovanja) * 1000 / točke zmagovalca

Tekmovalec lahko tekmuje v neomejenem številu tekmovanj, trije najboljši rezultati pa se bodo šteli za izračun končne lestvice za GPS-EuroCup. V primeru, da je več tekmovalcev z enakim številom točk, potem se šteje udeležba četrtega, petega, šestega, itd tekmovanja v izračun končne lestvice, dokler ne pride do razlike. Če razlike tudi potem ni, zmaga mlajši tekmovalec.