Že od nekdaj velja, da je dobra hrana pol zadovoljstva. V primeru, da vse stvari poleg hrane tečejo "perfektno", potem je to popolno druženje. Ravno takšen vikend je bil na srečanju Aerozaprege.si v Krškem, ki poteka že od leta 2009 v organizaciji MK Krško in Alpskega modelarskega kluba.

Zanimiva je misel naših srečanj. Druženje s kolegi modelarji ob letenju, jadranju, strokovnih debatah, termičnem jadranju in na koncu še ob odlični hrani. Razmišljam, kaj je potrebno izpostavit za zadnje srečanje? Ali odlično letenje z obilico termike ali druženje ob okusni hrani. Naj ostane oboje, ker je to odlična kombinacija. Odlična vremenska napoved, urejeno letališče in ob prihodu videno vse kulinarično dogajanje z gostoljubnostjo domačinov ni pustilo nikogar ravnodušnega. Preko petindvajset jadralnih modelov in šest vlečnih modelov je zapolnilo travnik pri Žadovinku in obe stezi sta komaj zadoščali za ves "modelarski promet". Seveda ne smemo pozabiti na CAA, ki nam je omogočila letenje preko celotnega vikenda do solidnih višin.

Pričnimo s kulinariko, ki je bila odlična že pred prvo termiko. Kot že zgoraj napisano je bila kulinarična spodbuda vsem v veselje. Že zjutraj so "domači fantje" pričeli s pripravo golaža, ki je bil "vrhunski" in je imel tudi brezglutensko "izvedbo"....kako že rečemo "za prste polizat". Vreme se je iz oblačnega jutra dokaj hitro spremenilo v vrhunski jadralni dan z obilico odlične termike in obilico jadranja. Marko je s svojim Habichtom jadral skoraj eno uro, seveda s pomočjo variometra. Danes, ko sva se slišala mi je z navdušenjem razlagal, da nas sedaj razume, da se borimo tudi več kot uro, da ostanemo v zraku in dodaja, da je zvok "varia" zelo spodbuden. Prvo srečanje pred sedmimi leti je imelo namen srečati vse modelarje z modeli, ki jih izdeluje Vlado Kobilica iz Bleda, ki je poznan množici modelarjev iz celotne Europe. Tako smo tudi na letošnjem srečanju videli nekaj njegovih modelov in prvi let nove izvedbe modela DG 1000S z razponom 5,5m, ki se je izkazal za odličen model. Ne smemo mimo modelov, ki so konstrukcija Rastka Kosa, ki se vedno bolj uveljavlja kot odličen konstruktor jadralnih modelov. Videli smo leteti "njegove konstrukcije" DG 1000S v novi različici 5,5m, APIS FES 6m, Jonker JS 1C FES 8,4m in starodobnik Sokol 6m. Vsak model je zgodba času in mestu primerna in tako je vsak model v Krškem našel svoj trenutek slave in pozornosti. Branetov Sokol je bil eden izmed vrhuncev dneva. Model je že po sami konstrukciji všečen, izdelan je vrhunsko ter v zraku izgleda, da ti gredo "kocine pokonci". Ne smemo mimo Marjanovega Piperja, ki je v celoti samogradnja in zvok njegovega motorja in "scale" šlepi navdušujejo vse nas. Modelarji smo s svojimi modeli leteli preko dneva, ko se je medtem pripravljala druga kulinarična specialiteta, ki je morda celo pripomogla k boljši termiki. Bolj kot se je bližal večer večkrat smo hodili gledat vrtečega se odojka in spraševali kdaj bo, da le ne bi tega zamudili. S sončnim zahodom in zadnjimi leti se je vse prenehalo "vrteti" in zaključek dneva ob odlični hrani je bil tu. Celodnevni "slow food" se je zavlekel pozno v večer z Borisovim nočnim letenjem ob polni luni.

Modelarsko letališče pri Krškem omogoča s svojima dvema velikima stezama neoviran modelarsko-letalski promet. Ob uporabi dveh stez in dveh vlečnih modelih istočasno in v zraku tudi preko devet jadralnih modelov poteka vse skupaj brez zapletov in tekoče. Komunikacija je tu zelo pomembna in seveda medsebojno poznavanje pilotov. Sodobna telemetrija nam omogoča varno letenje tudi pri jadranju, saj nam sporoča trenutno višino, ki jo delimo z ostalimi "v stebru" in tako preprečimo morebitno trčenje modelov. Tudi vse to pripomore k uspešnem letalnem dnevu.

Ko prebiram članke "tavelikih glajdarjev" vedno omenjajo svoje zemeljske ekipe. Tudi tu "tamali glajdarji" dosti ne zaostajamo, saj jih večinoma ima spremstvo, ki se druži po svoje in tako dogodek dobi še širšo dimenzijo. Brez zemeljske ekipe, ki je v našem primeru bolj simbolična, večina nas ne bi bila to kar je v kateremkoli pogledu. Jure Marc, letošnji najbolje uvrščeni tekomovalec na predkratkim končanim svetovnim prvenstvom F3J v domači Vipavi, je preko celotnega dne pomagal na štartu in tudi tako pripomogel k hitrejšem in varnejšem odvijanju letenja.

S tem pisanjem smo zaključili letošnje Krško, ki se ga bomo z veseljem spominjali do naslednjega leta, ko se zopet vidimo. Do konca sezone nas čaka še nekaj srečanj, ki so tradicionalno dobro obiskana. Zato vsi vabljeni, da skupaj končamo zadnjo tretjino letošnje sezone Aerozaprega.si.

Kranj, 22.8.2016

Uroš Šoštarič

 

 

Več slik